ZAVOD ENERGETSKA AGENCIJA ZA SAVINJSKO, ŠALEŠKO IN KOROŠKO

Spoštovani,

v okviru projekta ENTRAIN Vam predstavljamo Glasilo št. 4

V  letu 2019 je Zavod Energetska Agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA), poleg drugih projektov, pričela tudi s projektom ENTRAIN, ki je sofinanciran s strani transnacionalnega programa Interreg Srednja Evropa. Glavni cilji projekta so: spodbujanje strukturnega sodelovanja med javnimi organi in ključnimi deležniki, razširitev znanja za sistematično, celostno in učinkovito načrtovanje majhnih sistemov za daljinsko ogrevanje v 5 ciljnih regijah (IT, DE, HR, SL, PL), ki temeljijo na obnovljivih virih toplote. Končni rezultat bo pripomogel k zmanjšanju emisij CO₂ in rabe fosilnih goriv, kar bo pozitivno vplivalo na kakovost lokalnega zraka in socialno-ekonomske koristi za lokalne skupnosti.

Več informacij o projektu ENTRAIN najdete na spletni strani ali na socialnem omrežju Twitter.

 

 

 

Energetska agencija KSSENA bo na Svetovni dan Zemlje 22. aprila 2021 organizirala Nacionalni Informativni dan projekta DeCarb; Razogljičenje z inovacijami v energetski prenovi stavb. Glavni poudarek dogodka bo javna predstavitev akcijskega načrta razvojne politike, ki je bistvenega pomena za razogljičenje in prestrukturiranje premogovne SAŠA regije. Konferenčni dogodek bo uporabljen za izmenjavo mnenj strokovnjakov in zbiranje povratnih informacij o predlaganih ukrepih, ki bodo vključeni v revizijo končne različice akcijskega načrta. Na dogodku bodo sodelovali tudi različni strokovnjaki, odgovorni za razvoj ključnih strateških in političnih dokumentov, povezanih z razogljičenjem premogovniške industrije SAŠA regije. Namen njihovega sodelovanja je predvsem razprava, usklajevanje in racionaliziranje okvira za trajnostni in učinkovit energetski prehod.

Drugi del dogodka, kot pomemben razvojni vidik razogljičenja nosi pomembno vlogo. Služil bo obravnavi inovacij na področju energetske prenove stavb. Na tej točki pa bo potekalo tudi posvetovanje s potencialnimi ponudniki prihajajočega javnega razpisa, projekta procuRE (Obzorje 2020) namenjenega financiranju inovativnih rešitev v zvezi z energetsko prenovo stavb, na katerih se lahko doseže energetska samooskrba z obnovljivimi viri energije. Javni razpis bo vključeval tudi financiranje inovativne energetske prenove pilotnega projekta, ki ga predstavlja podružnična osnovna šola Vinska Gora.

Zaradi omejitev, povezanih z epidemijo COVID-19, se bo prireditev odvila virtualno v obliki videokonference preko platforme ZOOM. Na dogodek se lahko prijavite na spodnji povezavi, kjer so na voljo tudi ostale informacije.

Povezava na dogodek: https://www.energetika.net/en-dogodki/nacionalni-informativni-dan-projekta-decarb-razogljicenje-z#tab_naslovnica-22?utm_source=en.novice&utm_medium=banner&utm_campaign=06042021

Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije je na podlagi osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranja premogovno intenzivnih regij Zasavske in Savinjsko- šaleške regije, sprožilo postopek javnega posvetovanja (javne obravnave). Glavni objekt prestrukturiranja na državnem nivoju predstavlja Savinjsko-šaleška regija, kjer še vedno delujeta tako Premogovnik Velenje kot tudi Termoelektrarna Šoštanj, ki na nacionalno oskrbo z energijo še vedno globoko vplivata. Nacionalna strategija bo v javni obravnavi do 15. aprila 2021.

Nacionalna strategija, ki jo je skupaj s partnerji razvilo podjetje Deloitte, predvideva tri določene scenarije za postopno opuščanje premoga v regiji. Scenarij A (prej znan kot "ambiciozen" scenarij, v novem osnutku pa preimenovan v "Gostoljubno regijo") predvideva popolno opustitev premoga do leta 2033, medtem ko scenariji B (prej "finančno vzdržni" scenarij, sedaj znan pod imenom "Od premoga do podjetništva") in scenarij C (zdaj znan kot  "harmoničen" scenarij) zaprtje Premogovnika Velenje usmerjata v leto 2038 in 2042. Spremenjeni osnutek strategije je v primerjavi s prejšnjo različico (izdano meseca oktobra 2020) po posodobljeni analizi okoljskih vplivov, ki jo je predložil konzorcij strokovnih organizacij pod vodstvom Elektroinštituta Milana Vidmarja, premaknil načrtovani časovni načrt za zaprtje Premogovnika Velenje na leto 2033

Analiza okoljskih vplivov, ki zajema 20 ocenjenih kazalnikov s področij, povezanih z zdravjem, varstvom okolja, trajnostno rabo virov, naravno dediščino in krajino, prikazuje na področju ublažitve in prilagajanja podnebnim spremembam le eno različno oceno med začrtanimi scenariji. Le po scenariju A, naj bi Slovenija sledila prizadevanju za podnebno nevtralno Evropo do leta 2050. Vrednotenje vseh ostalih 19 kazalnikov, sicer zelo obširne analize (vseh treh scenarijev) je čisto enako. Scenarij A določa postopno opuščanje premoga do leta 2033. Tako bi Slovenija sledila državam članicam EU, ki načrtujejo izstop iz premoga do leta 2030. V tej luči bi bil na podlagi analize najprimernejši čas, za izhod iz premoga leto 2033. Scenarij A je predstavljen, kot edini sprejemljiv scenarij, upoštevajoč ublažitve podnebnih sprememb. Težave naj bi se pojavile po letu 2035, ko bi morale emisije Termoelektrarne Šoštanj preseči skupno mejno vrednost toplogrednih plinov za obdobje 2021–2050 in bi bili potrebni dodatni ukrepi.

Po letu 2033 bi moralo finančno poslovanje Termoelektrarne Šoštanj (na podlagi predpostavk te strategije) postajati vse bolj nevzdržno zaradi pričakovanega finančnega pritiska naraščajočih cen emisijskih kuponov. Zahteve po zaposlovanju novega osebja v Premogovniku Velenje so že sedaj minimalne in prilagojene obsegu dela, ki še vedno omogoča stabilno delovanje premogovnika in tudi ko bo Premogovnik Velenje pričel z zaprtjem, bo nekaj sto izkušenih uslužbencev še več let zapiralo sam premogovnik. Največja težava torej niso presežni delavci sami po sebi, temveč neusklajenost časovnega načrta. Pravilno prestrukturiranje in ohranjanje kadrovske strukture je z hkratnim ustvarjanjem novih priložnosti in delovnih mest za mlajše zaposlene (ki svoje kariere v premogovniški dejavnosti, po preteku roka zaprtja, ne bodo mogli nadaljevati) ključ do uspeha. Glede na to, da ponuja izbran scenarij 12-letno okno priložnosti za celovito prestrukturiranje energetskega sistema regije in Slovenije, pa zahteva tudi najbolj ambiciozen pristop, ki je pomemben za doseganje vseh prednostnih nalog regionalnega razvoja. Predpostavlja zahteve, a izvedljive naložbe in pripravljene razvojne projekte, ki pomembno podpirajo zasebni sektor in omogočajo nova delovna mesta. Močna politična podpora je ključna za spodbujanje sprememb, obenem pa predstavlja tudi tveganje za samo uspešnost doseganja ciljev pravičnega prehoda regije.

Cilji strategije

Trenutna strategija v javni obravnavi opredeljuje tudi strateške in operativne cilje poštene regionalne tranzicije, in sicer:

Pravičen prehod Slovenije in SAŠA regije

Postopna sanacija in revitalizacija prostorsko in okoljsko razvrednotenih območij (posledica več kot sto letnega rudarjenja)

Dodatna regionalna povezljivost in trajnostna mobilnost (vključno z izgradnjo tretje razvojne osi in z renovacijo železniške infrastrukture)

Trajnosten, prožen in raznolik gospodarski razvoj (vključno z implementacijo čim večjega obsega krožnega gospodarstva)

Zaposlitev in veščine za vse (doseganje obetavne prihodnosti za kvalificirano in specializirano delovno silo)

V okviru projekta DeCarb so se predstavniki lokalne energetske agencije KSSENA skupaj z županom Mestne občine Velenje Petrom Dermolom in direktorjem občinske uprave mag. Iztokom Morijem preko videokonference sestali z ministrom za okolje in prostor Republike Slovenije mag. Andrejem Vizjakom, da bi se pogovorili o pogojih sofinanciranja projektov razogljičenja SAŠA regije in o ostalih pomembnih vprašanjih povezanih z razvojem in prestrukturiranjem regije. Izpostavili so številne teme in projekte, ki bi lahko pomembno prispevali k razvoju Šaleške doline. Minister Vizjak je predstavil smernice in položaj države. Izpostavil je projekte, ki jih bo država podprla in sofinancirala.

Župan Peter Dermol in minister mag. Andrej Vizjak sta se strinjala, da bo Premogovnik Velenje potrebno zapreti, hkrati pa bo potrebno pri samem zapiranju upoštevati tudi gospodarske in socialne vidike, ne le okoljske. Župan Dermol je spet poudaril, da imamo v regiji vedno večje stroške z nakupom emisijskih kuponov, ki lokalni skupnosti predstavljajo vse večje breme. Pred leti naj bi namreč za emisijske kupone toplotne energije namenili bore malo sredstev, danes pa naj bi se ta letni strošek povečal na približno 4 milijone evrov in če bi ta strošek prenesli na gospodinjstva in gospodarstvo, bi se cena ogrevanja znatno povišala. To naj bi predstavljalo veliko breme za Komunalno podjetje Velenje. Župan Dermol je še izpostavil, da naj bi lokalna uprava že večkrat podarjala, da bi bili v regiji oproščeni plačevanja kuponov za toplotno oskrbo ali pa da bi znotraj podnebnega sklada poiskali model, ki bi omogočal, da se finančna sredstva vrnejo v dolino.

Državna sredstva, pridobljena z nakupom emisijskih kuponov in zbrana v podnebnem skladu, bi bilo potrebno vračati v območje SAŠA regije. Denar bi porabili predvsem za projekte, ki delujejo v smeri razogljičenja in za nujno potreben lokalni razvoj med samim postopkom prestrukturiranja (ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednostjo, nove industrijske in podjetniške cone, lokalno podjetništvo, regionalni turistični načrt, lokalna stanovanjska stiska, ukrepi trajnostne mobilnosti, novi alternativni viri proizvodnje toplotne in električne energije). Župan Dermol je izrazil potrebo po podpori ministra Vizjaka pri vzpostavljanju brez-emisijskega javnega potniškega prometa z uporabo vozil, ki delujejo na gorivne celice. Projekt, za katerega je Mestna občina Velenje (skupaj z deležniki) že pridobila podporo in priznanje na nacionalni in mednarodni ravni, obravnava implementacijo vodikove polnilnice in vpeljavo šestih avtobusov (z gorivnimi celicami na vodik) v lokalno shemo javnega potniškega prometa.

Mister Vizjak naj bi potrdil stališča državnih organov, glede pomena in potencialov uporabe zelenega vodika, pri tem pa naj bi se navezal tudi na projekt SLOP2G, ki je bil s strani konzorcija slovenskih partnerjev, v katerem sodeluje tudi Holding Slovenske Elektrarne, prijavljen na razpis evropskega Sklada za inovacije. Med drugim so bile izpostavljene priložnosti v okviru načrta za okrevanje in odpornost (NOO), s pomočjo katerega bodo s strani države zagotovljena izdatna sredstva za sofinanciranje naložb v trajnostno mobilnost in okolje. Gre predvsem za finančne spodbude, namenjene okrevanju državnega gospodarstva po epidemiji COVID-19.

Ob koncu srečanja so deležniki ministra Vizjaka pozvali, naj podpre pobude in pripombe na novo prostorsko in gradbeno zakonodajo ter prosili za možnost podaljšanja roka za usklajevanje obstoječih programov opremljanja zemljišč, ki naj bi občinam omogočali, obračunavanje nižjih komunalnih prispevkov za podporo gospodarskih investicij.

POTREBUJEMO VAŠE MNENJE!

Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško regijo je v letu 2020 pričela s sodelovanjem pri novem projektu z nazivom DanuP-2-Gas (Innovative model to drive energy security and diversity in the Danube Region via combination of bioenergy with surplus renewable energy), ki je bil potrjen v okviru 3. razpisa programa Interreg Danube (Podonavje). Glavni namen projekta je podpora diverzifikaciji energetske oskrbe na podlagi uporabe zemeljskega plina, bioplina ter vodika v aplikacijah za skladiščenje in proizvodnjo energije (Power-to-gas ali P2G).

Dva od pomembnejših rezultatov projekta bosta Energetska platforma Podonavja in Transnacionalni atlas obnovljivih virov energije, ki bosta služila prenosu znanja ter sodelovanju in povezovanju deležnikov z namenom iskanja učinkovitih rešitev skladiščenja in proizvodnje energije na območju Podonavja. Interaktivna platforma bo zasnovana na podlagi platforme, ki je že bila razvita v projektu DTP ENERGY BARGE https://www.energy-barge.eu/atlas?show=modalshift, sedaj pa bo vključevala še nadgradnje iz projekta DanuP-2-Gas.