Vlada Republike Slovenije je na 109. dopisni seji vlade, sklicani 13. januarja 2022, sprejela in potrdila tretji osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Sprejetje Nacionalne strategije, je skupaj z njeno praktično implementacijo, predstavljalo ključni vzvod za uradni začetek procesa prestrukturiranja Slovenskega energetskega sistema in Republike Slovenije. Obe visoko intenzivni premogovni regiji, Savinjsko-šaleška regija in Zasavska regija pa skupaj z vsemi pomembnimi deležniki in entitetami, ki posredno ali neposredno poslujejo z izvajanjem procesa pridobivanja premoga, pričakujejo čim bolj pravičen prehod, predvsem za trenutno še zaposlene premogovne delavce in ostale pomembne in specializirane lokalne energetske kadre. V okviru mehanizma JTM (Just Transition Mechanism) in njegovega ključnega orodja JTF (Just Transition Fund), Sklada za pravični prehod, bo lahko država Slovenija skupaj z obema premogovnima regijama, črpala sredstva v višini 248 milijonov evrov. Vlada RS pa bo, glede na smernice in cilje dane Nacionalne strategije, razvila tudi dva pomembna zakonska akta, Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o prestrukturiranju SAŠA regije, na katerih pa bodo temeljili tudi vsi prihodnji finančni, operativni in legislativni okvirji prestrukturiranja slovenskega energetskega sistema. Po mnenju lokalnih oblasti Savinjsko-šaleške regije, pa ključni cilj lokalnega razogljičenja predstavljata hkratna ohranitev strateške energetske lokacije in pomembne energetske delovne sile, kar pa skupaj z naglim začetkom prestrukturiranja, predstavlja velik lokalni izziv, še posebej glede na to, da je na voljo le malo časa. V sprejetem osnutku, je bil namreč sprejet scenarij, ki po mnenju vlade in piscev strategije, predstavlja optimalni scenarij izhoda iz premoga. Gre za scenarij, ki favorizira zaprtje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje, najkasneje do leta 2033, s preložitvijo zapiralnih del v Premogovniku na nadaljnja leta, po letu 2033. Glede na to, da ta scenarij ponuja 11 letno okno priložnosti za celovito prestrukturiranje obeh premogovno intenzivnih regij in hkratno prestrukturiranje slovenskega energetskega sistema, pa zahteva tudi najbolj ambiciozen pristop k uresničevanju vseh regionalnih razvojnih prioritet. Zahteva dobro usklajena, izvedljiva vlaganja v pripravljene razvojne projekte z velikim multiplicijskim potencialom, za omogočanje zahtevane rasti delovnih mest in gospodarskega prestrukturiranja v zasebnem sektorju. Nujna pa je tudi velika državna politična podpora.